Jadranje te enostavno osvoji ali pa te nikoli ne pritegne. Sam nisem nikoli imel izkušnje z jadranjem, dokler nisem spoznal novega sodelavca, ki mi je o jadranju govoril skoraj vsak dan. Moram reči, da mi je na začetku bilo še zanimivo, potem pa mi je postalo že nadležno. Vendar moj sodelavec ni nehal. On je jadranje oboževal, vedno je govoril, da živi za jadranje in tako mu nisem hotel reči, da naj neha govoriti, ker bi ga precej užalil.
No, pa je prišel dan, ko me je sodelavec povabil na jadrnico. Bil sem tako šokiran, ker tega resnično nisem pričakoval, da nisem vedel, kako bi mu odgovoril. Najprej sem se mu zahvalil za to, da me je povabil, potem pa sem skušal spremeniti temo pogovora. Seveda mi ni uspelo. Sodelavec je vztrajal, da enkrat moram probat.
Moje prvo jadranje
Ko sem končno potrdil, da bom šel na jadranje je bil sodelavec navdušen. Neprestano mi je ponavljal, da mi ne bo žal. Jaz pa sem tiho poslušal in nisem vedel, kaj naj pričakujem. Prišel je mesec september, ko smo bili dogovorjeni in tako sem šel prvič na jadrnico. Kakšen čuden občutek. Poln adrenalina, veselja, zraven pa je prisoten strah. Skušal sem se sprostiti in tako sem si rekel, da bom užival. Kajti to je lahko moje prvo in zadnje jadranje.
Ker je prijatelj bil tako srečen in pozitiven, da zraven njega enostavno ne moreš biti slabe volje in pozabiš na vse, lahko rečem, da je to zame bila prekrasna izkušnja. Ampak še enkrat povdarjam, da je k temu veliko prispeval moj sodelavec. Resnično je skrbel čisto za vse, da sem jaz lahko samo užival.
Kaj je moj zaključek?
Lahko rečem, da to ni bilo moje zadnje jadranje, sedaj vidim in razumem, zakaj te morje enostavno osvoji. Sedaj bom lažje razumel njega, ko mi bo še naprej v službi govoril o jadranju.