Letos sem pri izbirnem predmetu imel na razpolago tudi risanje. Ne vem zakaj me je pritegnilo in zato sem se vpisal. Na koncu sem videl, da sem edini fant in mi ni bilo vseeno, a sem se hitro sprijaznil. Ko smo imeli v šoli likovni predmet, sem imel vedno tremo. Nisem mogel biti miren in sproščen. Kakor, da nikoli nisem vedel, kaj točno učiteljica od mene pričakuje.
Izbirni predmet, pa je bil zame čisto nekaj drugega. Ker je izbirni, sem ga že jemal bolj sproščeno in to se je hitro pokazalo za zelo dobro. Ko je učiteljica predlagala, da lahko narišemo kar želimo, sem se odločil za drevo. Narisal sem ga samo s svinčnikom. Ko sem risal, sem si vzel čas in bil zelo sproščen. Videl sem, da je učiteljica pogledala kaj rišem in do konca mojega risanja ni rekla nič. Sam sem bil prepričan, da je moje drevo čisto nekaj klasičnega, a na koncu ni bilo tako. Ko je učiteljica stopila do moje klopi in si ogledala narisano drevo, je bila presenečena. Povedala mi je, da je to zelo dobro narisana slika in da si ta moja slika zasluži, da gre na natečaj.
Bil sem šokiran, tega res nisem pričakoval. Risal sem sproščeno. Je pa res, da sem uporabil veliko domišljije. Tako sem narisal lepo drevo. Doma sem staršem povedal, kaj se mi je zgodilo in kako sem vesel. Starši so bili name ponosni in rekli, da imam razvito umetniško žilico. Mogoče res, ker sem tudi levičar. Saj veste kako pravijo. Določena stran možganov je za določeno stvar. Tako sedaj čakam, kam se bo uvrstila moja slika.