Ko je sosed obrezal sadno drevje na svojem vrtu, se je znašel pred ogromnim kupom vej in ni vedel, kaj naj z njimi.

Sicer je na začetku razmišljal, da bi jih peljal na zbirni center, ampak mu je ta vožnja predstavljala kar veliko izgubo časa, še posebej zato, ker bi moral opraviti še nekaj dodatnih voženj, da bi lahko odpeljal vse veje. Tako mi je razlagal, da je slišal, da je drobilec vej zelo praktičen ravno za takšne primere, saj zmanjša količino odpadkov in tudi stroške odvoza. Namreč z takšno prakso, ker če lahko omogoči drobilec vej, lahko iz odpadka pravzaprav ustvariš vir, ki se lahko uporabi kot zastirko ali kompost ali pa tudi kot kurjavo. Tudi okolica je hitro pospravljena in urejena, predvsem pa prihraniš kar nekaj časa. Tako je res kupil ta drobilec vej in ga tudi uporabil. Nekatere sekance je raztresel pod jablanami in zdelo se mu je zelo dobra ideja za zadrževanje vlage v tleh, saj je na takšen način dobil naravno zastirko, ki pa jo je v resnici sam pridelal in je ni potreboval posebej kupovati. Tiste manjše vejice pa je dal res v kompost. A vseeno je bilo teh drobcev kar nekaj; na trgu pa vendar se je odločil za električnega, saj so ti tišji in lažji ter predvsem boljši za domačo rabo in manjše veje. Nekaj časa razmišlja tudi, če bi vzel bencinskega, saj je močnejši in je namenjen večjim količinam, pa tudi je bolj praktičen za teren brez elektrike, a vseeno je bil tudi večji finančni zalogaj.

Še posebej za prvi nakup, saj ni vedel, ali mu bo ta način odgovarjal ali ne. Tako se je vseeno odločil za neko sredino in še vedno gledal, da ima njegov električni drobilec vej dovolj močno zmogljivost in varnostne funkcije, predvsem pa tudi, da ni preveč hrupen, saj ve, kako zna biti to nadležno, ko drugi sosedje ropotajo z raznoraznimi stroji, še posebej, če se to zgodi v nedeljo popoldne. Zraven si je vzel še zaščitna očala in rokavice, pa tudi slušalke za zaščito ušes.

Na kratko: drobljenje vej na lastnem vrtu prihrani čas in denar, zmanjša stroške odvoza ter ustvari uporabne materiale za gredo ali kompostnik. Električni modeli so odlična izbira za manjše vrtove, bencinski pa za večje količine in delo na terenu.…

Ko sva z možem začela razmišljati o selitvi iz večjega stanovanja, sva si želela nekaj manjšega, bolj preprostega, a še vedno udobnega za bivanje. Iskala sva nekaj, kar bi bilo cenovno dostopno, hitro postavljeno in dovolj funkcionalno za najine potrebe. Po številnih ogledih in raziskovanju različnih možnosti sva naletela na rešitev, ki je prej sploh nisva upoštevala – bivalna enota.

Sprva sem bila nekoliko skeptična. Zdelo se mi je, da gre za nekaj začasnega ali celo improviziranega, a sem se zmotila. Ko sva si šla ogledat kako bivalna enota dejansko izgleda pri enem od ponudnikov, sem bila prijetno presenečena. Prostori so bili lepo razporejeni, vse je bilo funkcionalno, imela je kuhinjski kotiček, kopalnico, spalni del in celo majhno dnevno sobo.

Najbolj naju je prepričalo razmerje med ceno in udobjem. Poleg tega je bila bivalna enota energetsko varčna, z dobro izolacijo in možnostjo ogrevanja ter hlajenja. Celotna postavitev je bila končana v nekaj dneh, saj gre za montažno zasnovo, kar nama je popolnoma ustrezalo, ker sva želela čim prej iz mestnega vrveža.

Danes mineva že več kot eno leto odkar je bivalna enota najin dom. Nahaja se na mirni lokaciji ob robu gozda, kar daje poseben občutek povezanosti z naravo. Najina izkušnja je dokaz, da za kakovostno bivanje ni nujno potrebna ogromna kvadratura, temveč premišljena zasnova in funkcionalnost prostora.

Če bi se danes še enkrat odločala, bi izbrala enako. Bivalna enota je postala najin dom. Topel, prijeten in čisto po najini meri. Poleg tega sva s to izbiro bistveno zmanjšala stroške in pridobila več svobode v vsakdanjem življenju.

Zaradi enostavne zasnove sva si notranjost prilagodila popolnoma po svojih željah, dodala sva odprte police, zložljivo mizo in pametno uredila shranjevalne prostore. Prvič po dolgem času imam občutek, da prostor deluje z nama, ne proti nama. Bivanje je postalo veliko bolj preprosto, a tudi bolj zavestno. Manj stvari pomeni manj vzdrževanja in več časa zase. Bivalna enota nama je ponudila novo perspektivo na to, kaj v resnici potrebujeva za udobno življenje.…

Takoj so se pri obnovi fasade postavil delovni oder, saj brez njega pravzaprav niti ne gre. Tako namreč tudi kljub temu da se je odločil da bo delal in obnavljal fasado sam oziroma z prijateljem, moj ta že v štartu povedal da so lestve zelo nepraktične in tudi nevarne, še posebej za takšno delo.

Tako se je odločil, da bo najel kakovosten fasadni delovni oder za obnovo fasade, saj se je zavedal da je to konec koncev nekaj res zelo pomembnega in ena od prvih potez preden se lotiš česarkoli delati na fasadi oziroma hiši. Saj se zavedajo da je pomembno varnost, se navsezadnje gre za delo na višini, ki pa je tudi dobra da zaradi boljše učinkovitosti dobiš tudi boljši dostop do vseh delov objekta. Tako sicer naletel na različne vrste odrov, med njimi je bil tudi premični oder ki je pravzaprav boljši za notranja dela ali pri montaži kakšnega stropa, kje pa bi mu v lanskem letu še kako prav prišel, vendar so se takrat znašli nekoliko drugače. Prav tako je naletel na zložljivi oder ki je bolj primeren za domačo uporabo in za hitre vzdrževalne posege, katerega pa si je da na seznam želja, saj mi si ga v prihodnosti kupil ker se mu je zdel zelo praktičen. Prav tako je našel tudi modularne sisteme kjer gre za delovni oder za bolj kompleksne objekte saj ga je treba prilagoditi zaradi posebne oblike zgradbe pa vendar je hitro ugotovil da potrebuje le klasičen fasadni oder, zato niti ni kaj dosti kompliciral.

Pa vendar ker fasade ravno ne prenavljaš neprestano se je odločil za najem saj se mu je zdela tudi cena za to bolj ugodna, konec koncev pa ga niti ni imel več kam pospravit, saj je imel polno klet in garažo drugih svojih stvari. Pa vendar se mu je zdelo bolj praktično da podjetje pri kateremu je najel delovni oder tako skrbijo in zajamčijo stabilnost in varnostne elemente, vse navsezadnje je to ključ do brezskrbnega dela.…

Prav spomnim se svojega prvega delavnega mesta v proizvodnji. Takrat sem bil še precej mlad in prepričan, da bo najpomembnejše to, da delo opravim čim hitreje in kvalitetno, tako da lahko izdelki serijsko krožijo, oziroma se pripravijo na odpremo. Ampak vse se je spremenilo, ko smo bili v podjetju deležni zelo velike reklamacije. Takrat sem prvič videl, da hitro delo ni tisto, kar je najbolj pomembno. Takrat sem prvič slišal za izraz kontrola kakovosti.

To smo po tisti reklamaciji namreč uvedli v naš sistem, kajti vedeli smo, da je potrebno nekaj spremeniti. Takrat pa priznam, da sem si mislil, da bo kontrola kakovosti v proizvodnem procesu le kakšna birokracija, ter ne bo to nič resneje spremenilo. Ampak ugotovil sem lahko, da gre za veliko bolj podroben in pomemben sistem, ki je ključnega pomena za prav vsako proizvodnjo.

Od tedaj naprej ni več šlo samo za izdelek, ampak za zaupanje. Vsak kos, ki je zapustil proizvodnjo, je namreč odvisen od tega, kar podjetje stoji. Torej natančnost, odgovornost in spoštovanje do kupca. Ta sistem nam je omogočil, da smo na vsaki točki proizvodnje, oziroma izdelovanja nekega izdelka, točno preverili, če je vse tako kot mora biti. Na ta način je namreč na koncu mogoče potrditi, da je izdelek brez napak in smo lahko prepričani, da ne bo prišlo do reklamacij. To tudi pomaga pri ustvarjanju zaupanja in kredibilnosti. Stranke so nam začele kazati tisto zaupanje, ter so se vedno vračale k nam.

Kar me je najbolj navdušilo, pa je bilo to, da ko če je slučajno prišlo do kakšne napake, smo lahko to odkrili pravočasno. Tako nam je kontrola kakovosti omogočila, da smo lahko določene napake odpravili sproti, kar bi bilo zelo težko, če je ne bi zaznali pravočasno. Zato sem začel ta sistem res ceniti, saj nam je prišel še kako prav in nam dvignil naše ime.…

Ko sem bila mlajša, sem imela obdobje, ki res ni bilo najboljše. Imela sem en velik problem, katerega nisem znala rešiti in hkrati sem to nekako skrivala pred starši, saj nisem vedela, za kako resno zadevo gre. Moram priznati, da me je bilo takrat res zelo strah, ampak potem ko sem ugotovila, za kaj se je šlo, sem bila jezna sama nase, ker tega nisem omenila že prej.

Nekega dne sem kar naenkrat začela slišati šum v ušesih. Konstantno sem preverjala, če slučajno karkoli okoli mene šumi in sem ugotovila, da je okoli mene popolna tišina. Najprej sem seveda mislila, da bo to minilo, potem pa se je to nadaljevalo iz dneva v dan. Jaz tega nisem nobenemu povedala, saj nisem vedela, kaj točno se dogaja. Najbolj me je bilo strah, da enkrat ne bom več slišala nič. Končno mi je prekipelo in sem šla do svoje mame in ji rekla, da imam konstanten šum v ušesu in da nimam pojma, kaj se dogaja. Moja mama me je takoj peljala k zdravniku in zdravnik je omenil besedo tinitus. Tinitus je definitivno nekaj, kar sem prvič slišala, ampak ko sem slišala to besedo, me je malce zaskrbelo. Glede na to, da je zdravnik točno vedel, za kaj se gre, je to očitno nekaj, kar je lahko resnega in tega me je bilo zelo strah.

Zdravnik mi je obrazložil, kaj tinitus je in kako sem verjetno prišla do tega. Ko mi je povedal, da bo to po vsej verjetnosti čez nekaj časa minilo, sem bila definitivno zelo vesela. Ta šum v ušesu je trajal še res nekaj časa in potem se je to počasi umirilo. Najprej sem mislila, da sem se že navadila na ta šum, da mi je postal tako normalen, da ga niti več ne slišim. Ravno zato sem se potem odločila, da grem še enkrat k zdravniku in on je rekel, da tinitus ni več del moje zgodbe in tega sem se res veselila.

Več koristnih informacij o opozorilnih znakih in rešitvah za šumenje v ušesih najdete na audio.clarus.si.…

Če sem iskren, sem si vedno mislil, da je vnetje mehurja reč, katera lahko doleti samo ženske. S tem je namreč v preteklosti imela težave moja punca, sam pa nikoli. Zato sem imel vedno takšen občutek, da mene to pač ne more doleteti. A nekaj časa nazaj sem lahko spoznal, kako sem se motil. Kar naenkrat sem tudi sam dobil tisti pekoč občutek med uriniranjem. To me na začetku ni preveč skrbelo, vendar me je nato začel tudi mehur boleti, ter sem imel vedno občutek, da moram na stranišče. Zaradi tega pa me je vse skupaj začelo le malo skrbeti in sem se zato odločil, da obiščem zdravnika.

Tam mi je ta takoj sporočil, da gre verjetno res za vnetje mehurja, saj so simptomi precej podobni tem za vnetje. Predno je lahko bil prepričan, sem moral dati še vzorec urina. Ko so se vrnili rezultati, pa je bilo potrjeno, da sem imel vnetje. Tedaj sem bil čisto šokiran. Res se mi je zdelo, da je to samo za ženske. A zdravnik mi je razložil, da tovrstna vnetja lahko doletijo tudi moške, čeprav so manj pogosta.

Tedaj mi je dal še nekaj nasvetov, kako poskrbeti za to. Dobil sem tudi neke antibiotike, ki so pomagali pri bolečinah. Nato mi je rekel, da naj še posebej pazim na higieno, kajti ta je po navadi glavni vzrok za vnetje mehurja. Piti sem moral tudi ogromno vode, ter se izogibati zadrževanju urina. Po nekaj dneh pa sem na srečo lahko dal to čez, ter med uriniranjem nisem več imel tistega občutka, da te nekaj peče.

Zato pa dajem sedaj veliko več poudarka na to, da se mi kaj takšnega ne ponovi. Veliko bolje pazim na higieno, ter na to, da čez dan spijem zadosti vode. To sta glavni dve stvari, ki ju lahko narediš. Več o okužbah sečil preberete na https://www.naturamedica.si/okuzbe-secil/.…

Nikoli si nisem mislil, da bodo zunanja senčila imela tako velik vpliv na moj dom. Iskreno, če ne bi bilo vročine, se zanje verjetno sploh ne bi odločil. Začelo se je z mojim novim stanovanjem. To je imelo zelo velika okna, na katerih pa so bile nameščene le preproste žaluzije. Do neke mere pa so te čisto zadostovale, vendar ko je postalo res vroče, te več niso opravljale svojega dela. Težava je bila v temu, da so se prostori precej segreli. Zaradi tega sem moral zapraviti kar nekaj denarja za energijo, saj mi je klima neprestano gorela.

Zato sem začel iskati kakšen način, kako bi lahko poskrbel za ta problem. Ugotovil sem, da bom moral najti nek nov način za zasenčenje mojih oken, saj žaluzije več kot očitno niso zadostovale. Tedaj pa sem dobil idejo za zunanja senčila. Ta so se mi zdela odlična, kajti bila bi nameščena na zunanji strani oken. To je pomenilo, da bi zaustavila sončne žarke še predno bi ti dosegli moja okna, oziroma steklo. Tako se to ne bi tako segrelo, ter bi zato bili prostori manj vroči. Po pregledu različnih opcij, pa so me tovrstna senčila čedalje bolj zanimala. Imela so namreč še eno veliko prednost. Glede na to, da sem imel precej moderno stanovanje, so bila zunanja senčila kot nalašč za to, zaradi svojega izgleda. 

Po dobremu pregledu različnih opcij, ter dobremu premisleku, sem se nato res odločil, da kupim zunanja senčila. Po nakupu me je čakala samo še namestitev, katera pa mi tudi ni vzela veliko dela in časa. Tedaj sem lahko še odstranil vse staromodne žaluzije, ter se končno sprostil. S časom pa sem res lahko videl, da prostori niso več tako vroči, kar je pomenilo, da so senčila naredila svoje delo. Kar se tiče izgleda pa so me tudi precej navdušila. …

V zadnjih letih se slovenska obala sooča z izjemnim porastom povpraševanja po nepremičninah, kar je povzročilo pravi nepremičninski boom. Mesta ob obali postajajo vse bolj zaželene lokacije, pa ne le med domačimi kupci, temveč tudi med tujci. Povpraševanje tako močno presega ponudbo, da se nepremičnine pogosto prodajajo v nekaj urah in to po cenah, ki so še pred nekaj leti veljale za nepredstavljive, prodaja nepremičnin pa cveti. Razlogov za ta trend je več.

Slovenska obala nudi prijetno mediteransko klimo, bližino sosednjih držav, kvalitetno infrastrukturo ter mirno in varno okolje. Mnogi iščejo dom ali vikend ob morju, spet drugi se odločajo za selitev iz notranjosti države zaradi življenjskega sloga ali službe. Vse pogosteje je prodaja nepremičnin na udaru tujcev, ki v naši državi vidijo stabilno in privlačno investicijsko okolje. Najbolj iskane so manjše garsonjere, eno in dvo sobna stanovanja v neposredni bližini morja, kjer se cene za kvadratni meter gibljejo od 5 pa vse do 8 tisoč evrov, lahko pa še več v luksuznih primerih. Hiše s pogledom na morje ali pa prostorne vile so skorajda razprodane, še zlasti tiste z urejenimi dvorišči in dodatnimi možnostmi za oddajo turistom.

Nepremičninski agenti opozarjajo, da prodaja nepremičnin stoji, ker trenutno povpraševanje tako močno presega ponudbo, da bi trg nujno potreboval nove stanovanjske projekte. Vendar pa gradnja na obali ni enostavna, saj prostorske omejitve in strogi okoljski predpisi omejujejo širjenje gradbenih območij. Posledično se cene še naprej dvigujejo. Za mnoge lokalne prebivalce to pomeni, da si težje privoščijo nakup lastnega doma v domačem kraju, kar postaja vse večji družbeni izziv.

Obalni občinski svetniki že razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi spodbudili gradnjo dostopnih stanovanj za mlade in stalne prebivalce. Nepremičninski trendi na slovenski obali kažejo, da prodaja nepremičnin, rast cen in povpraševanja nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Slovenska obala je postala prestižna lokacija in kot kaže bo tako ostalo še kar nekaj časa.…

Nekaj časa nazaj sem hodila po trgovina, saj sem si res želela neko ročno uro. Našla sem Liu Jo uro. To je definitivno nekaj, kar nisem pričakovala, saj mi je bila ta ura res zelo všeč. To Liu Jo uro sem si na koncu tudi kupila. Z njo sem bila res zelo zadovoljna in ravno zato sem nekako dobila idejo kaj kupiti moji prijateljici za rojstni dan. To je res bila odlično priložnost, da je tam nekaj res posebnega, saj je tudi ona res zelo posebna in mi veliko pomeni v življenju. Zato sem začela razmišljati v tej smeri, da bi kupila ravno to ročno uro. Spet sem šla v trgovino in gospa, ki mi je prodala mojo uro, je spet delala tam in bila zelo presenečena, ko me spet videla. Vprašala me je čez mojo uro seveda vse v redu. In ko se mi je vse povedala, je vprašala, zakaj pa sem tu? Rekla sem ji, da moja prijateljica praznuje rojstni dan in bi prav tako tudi njej kupila to Liu Jo uro. Bila je res navdušena, ko je slišala to novico in ni morala verjeti, da bom naredila še en nakup.

Skupaj sva izbrale uro katero sem mislila, da bo res primerna zanjo. Tisti dan ko je praznovala rojstni dan in ko sem jo videla, moram priznati, da sem bila res zelo nervozno. Nisem vedela, ali bo ta ura všeč ali pa sem totalno zgrešila smer. Ko je pogledala mojo darilo in videla, da je ročna ura podobno moji je bila res navdušena, saj je mojo uro tudi že opazila in je rekla, da je zelo lepa. Ko sem to slišala, sem bila seveda zelo vesela, saj sem ugotovila, da sem naredila pravo potezo. Prijateljica je bila res navdušena nad to uro in še dandanes jo nosi res vsak dan. Sedaj skupaj hodiva z isto uro oziroma podobnimi urami in vsi seveda dajejo komplimente tem modnim dodatkom. …

V srednji šoli smo imeli učitelja tehnike, ki je imel velik talent, da nas je s svojim navdušenjem potegnil v svet tehnike in strojništva. Nekega dne je prišel v razred z nasmeškom in skrivnostnim sijajem v očeh. Vedeli smo, da nas čaka nekaj posebnega. Res je bilo tako.

Na tablo je z velikimi črkami napisal besedo elektroerozija. Najprej nam je teoretično razložil, kaj sploh elektroerozija je. Povedal nam je, da gre za postopek obdelave kovin, kjer material odstranjujemo s pomočjo električne razelektritve. Rekel je, da naj si predstavljamo, da lahko kovino režemo brez žage, vrtanja ali kakršnega koli fizičnega kontakta, samo z elektriko. Pokazal nam je slike strojev, ki uporabljajo elektroerozijo, ter poudaril, da se ta tehnologija pogosto uporablja v orodjarstvu ter letalski in avtomobilski industriji. Ura se je bližala koncu, mislili smo, da se bi zaključila z običajno teorijo. Toda ne, učitelj je stopil do omare in vzel majhno napravo. Stopili smo v delavnico kjer je sledil še praktični prikaz. Kovinsko ploščo je postavil v posodo z dielektrično tekočino in vključil aparat.

Na nasprotni strani je bila elektroda, ki se je začela premikati po plošči. Ko sta se elektroda in kovina približali, smo opazili majhne iskrice in drobne mehurčke, ki so se dvigali na površje. To so električni razelektritveni impulzi, ki odstranjujejo kovino, je opisal dogajanje. Videli smo, kako se v kovini oblikuje natančna reža. S tem postopkom lahko ustvarjamo neverjetno zapleten oblike, ki jih z običajnimi rezalnimi orodji ne moremo, nam je še pojasnil. Elektroerozija res dela čudeže. Nato nam je dal priložnost, da vsak po vrsti preizkusimo postopek.

Občutek je bil neverjeten. Brez kakršnega koli fizičnega dotika se je kovina pred našimi očmi spreminjala. Res zanimiv praktičen prikaz. Učitelj je z nasmehom zaključil uro in strnil misli z besedami, da si naj zapomnimo, da tehnologija ni le suhoparna teorija, ampak je lahko čarovnija, ki jo vidimo in občutimo.

Zdaj vsaj približno vemo kaj elektroerozija je.…